Sociologiji na maturi je namenjeno 280 ur.

Dijaki, ki vas še posebej zanima smisel in delovanje družbe, pomen vrednot in norm v človekovem življenju, identiteta in kultura, zgradba in delovanje družbenih sistemov, institucij, organizacij in skupin, družbeno razslojevanje, migracije, religija, narod, družbene spremembe in razvoj, modernizacija, izzivi sodobnega sveta in ekološki problemi in njihove rešitve, sociologija kot znanost itd., boste morda izbrali sociologijo kot izbirni predmet na maturi.

Dijaki, ki so izbrali sociologijo za maturitetni predmet, se pripravljajo v skladu s Predmetnim izpitnim katalogom za sociologijo, ki obsega:

  • uvod
  • izpitne cilje
  • zgradbo in vrednotenje izpita
  • izpitne vsebine in cilje
  • navodila za pisanje seminarske naloge
  • navodila za kandidate s posebnimi potrebami
  • seznam literature
  • primere izpitnih pol

Pričakovanja ali izpitni cilji

Kandidat/kandidatka:

  • pokaže znanje in razumevanje iz izbranih socioloških tem,
  • pozna sociološke pojme in metode,
  • samostojno pojasnjuje pojme,
  • uporablja usvojeno znanje na novih primerih.

Kandidat/kandidatka:

  • analizira in interpretira podatke, razlage,
  • uporablja sociološke metode pri pojasnjevanju družbenih pojavov,
  • razčleni rezultate raziskav in pokaže njihovo praktično uporabnost,
  • povezuje sociološko znanje z znanjem drugih družboslovnih in humanističnih znanosti.

Kandidat/kandidatka:

  • zna izdelati načrt seminarske naloge,
  • zna izbrati vire, jih primerjati in analizirati,
  • zna razčleniti snov, jo jezikovno ustrezno ubesediti ter dele logično skladno povezati,
  • zna oblikovati sklepe

PODLAGA ZA IZPIT JE PREDMETNI IZPITNI KATALOG ZA SOCIOLOGIJO.

Katalog je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 132. seji 27. 5. 2010 in se uporablja od spomladanskega izpitnega roka 2012. Predmetni izpitni katalog za sociologijo 2014, ki velja tudi za leta 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020 in 2021.

RAVEN ZAHTEVNOSTI: ena

ZGRADBA IZPITA

Pisni izpit in seminarska naloga

Pisni izpit je sestavljen iz prve in druge pole. Prva traja 90, druga pa 120 minut. Ocenijo ga zunanji ocenjevalci po navodilih za ocenjevanje, ki ga pripravi DPK SM za sociologijo.

Izpitna pola 1 pomeni 35 %, izpitna pola 2 pa 45% ocene.

Seminarsko nalogo, ki jo kandidat/kandidatka napiše pod učiteljevim vodstvom, ki jo tudi oceni po navodilih DPK SM za sociologijo in pomeni 20% ocene.

Raziskovalna naloga lahko nadomesti seminarsko nalogo v skladu s pravili o priznavanju raziskovalnih nalog.

Dovoljena pripomočka sta nalivno pero ali kemični svinčnik.

Teme, ki jih mora kandidat/kandidatka obvladati na izpitu so:

  • uvod v sociologijo, teoretske perspektive,
  • metodologija družboslovnega raziskovanja,
  • kultura, družba in posameznik,
  • socializacija,
  • družbena struktura in družbene razlike,
  • skupine, institucije, polja,
  • družbene spremembe in razvoj.

Literatura:

Učni načrt za sociologijo najdete na spodnji povezavi:

http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2015/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_sociologija_gimn.pdf

Barle–Lakota, Andreja, idr. (2004).Sociologija: učbenik za 280 urni predmet sociologije v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-2905-5.

Počkar, Mirjam; Tavčar Krajnc, Marina (2017).Sociologija: učbenik za sociologijo v 4. letniku gimnazijskega izobraževanja. Ljubljana: DZS, ISBN 978-961-02-0111-3.

Predmetni izpitni katalog za sociologijo, Državni izpitni center, Ljubljana.

Stalni katalog naslovov seminarskih nalog:

Katalog naslovov – sociologija 2019

https://www.ric.si/splosna_matura/predmeti/sociologija/

https://dijaski.net/gradiva/sociologija/splosna-matura

KRITERIJI OCENJEVANJA PRI PREDMETU SOCIOLOGIJA (70 ur)

Pričakovanja :

  • dijaki znajo analizirati in interpretirati manj zahtevna sociološka besedila,
  • znajo pravilno uporabljati sociološke pojme in temeljne metode pri pojasnjevanju družbenih pojavov,
  • znajo povezovati sociološka znanja z drugimi predmetnimi področji,
  • znajo ubesediti sociološke ideje,
  • znajo se distancirati od zdravorazumskega razpravljanja o družbenih pojavih,
  • znajo poiskati povezanost družbenih pojavov,
  • znajo konkretizirati vsebino in rabo pojmov s primeri iz sodobnih socioloških raziskav in interpretirati sekundarne podatke,
  • prepoznajo različne sociološke pristope (raziskovanja), ki vključujejo različne raziskovalne postopke in različne predstave o relevantnosti socioloških spoznanj.

KRITERIJI ZA PISNO OCENJEVANJE ZNANJA

Ocena 5 ali odlično:  dijak doseže izjemne rezultate z zanemarljivimi napakami, razume, interpretira in aktualizira družbene pojave z lastnimi primeri, zna na pravilen način primerjati različne pojave, zna poiskati vzroke za družbene probleme, jih pravilno ovrednoti in povezati v celoto,  problematizirati in kritično presojati, zna iskati rešitve in napovedati možne posledice (89 – 100% točk).
Ocena 4 ali prav dobro: dijak ima nadpovprečno znanje z nekaj napakami, dijak razume  in zna interpretirati pojme, družbene pojave in povezanost med njimi (76 – 88% točk).
Ocena 3 ali dobro: dijak ima znanje z večjimi napakami, ponovi, kar je slišal ali prebral, razumevanje je omejeno, ravno tako interpretacija pojavov (63 – 75% točk).
Ocena 2 ali zadostno: dijak dosega minimalne standarde v razumevanju in znanju, pozna osnovne termine, definicije in prepozna snov (50 – 62% točk).
Ocena 1 ali nezadostno: dijak ne dosega minimalnih standardov znanja (0 – 49% točk).