Zakaj sociologija?

Sociološka imaginacija pomaga razumeti širšo družbeno in zgodovinsko sceno ter njen pomen za življenje posameznika.

Sociolog C. W. Mills : sociologija odkriva tisto splošno v posebnem. Osvetljuje dogajanja v našem življenju.Odkriva, da se tisto, kar se zdi popolnoma individualno (npr. izgubil sem zaposlitev, poročil sem se z določeno osebo, izbrala sem določen poklic itd.) lahko bolje razume, ko se postavi v širši družbeni kontekst.

Za primer vzemimo žalostno družbeno dejstvo:

  • število samomorov je večje v mestih kot na podeželju;
  • število samomorov v mestih različnih držav je različno;
  • število samomorov je odvisno od stopnje socialne integracije (povezanosti med ljudmi) v raziskovani skupnosti.

Zanimivo je vprašanje ali je resnica samo ena? V družbi se ves čas prepletajo mir in stabilnost, konflikti in spremembe. V katerih okoliščinah pride do konfliktov in katere zagotavljajo mir in stabilnost?

Sociolog Max Weber je ugotovil, da človeško vedenje temelji na štirih osnovnih tipih racionalnosti:

  1. instrumentalna (ciljna) : tu prevladujejo razum, kalkulacije, cena, ki jo je treba plačati za dosego cilja. Se splača? Ali: ne delam, če ni možnosti za uspeh ali so te možnosti premajhne.
  2. vrednostna racionalnost: temelji na vrednotah, ki so lahko religiozne, estetske, ideološke itd. Delujem ne glede na uspeh. Npr.: kupil bom karto za koncert, četudi bom jutri lačen.
  3. afektivna racionalnost: akter deluje v afektu. Npr. Fant skoči za ljubljeno deklico, ki se utaplja, četudi ne zna plavati.
  4. delovanje, ki temelji na tradiciji: enostavno delam tako, ker so tako delali že od nekdaj.

Sociologija – poseben pristop k proučevanju človeškega vedenja

  • Sposobnost stopiti nazaj od osebnih razlag sveta.
  • Uvid v širše družbene okoliščine, ki vplivajo na naše življenje, ki ga živimo (rojstvo, šola, družina, tradicija, država).
  • Sociologija kot znanost (področje proučevanja, metode, načini…).
  • Druge družboslovne znanosti, ki (ekonomija, zgodovina, psihologija…)proučujejo človeško družbo, tržno blagovni procesi, zgodovinski dogodki, psihični procesi…).
  • Historia magistra est. Zgodovina je učiteljica.
  • Proučevanje modernih družb od industrijske revolucije dalje.
  • Množični pojavi: migracije, družbeno razslojevanje, odnosi med etičnimi manjšinami, spolne razlike, vedenje in družbeni vplivi nanj.
  • Sociološki zorni kot obravnave opozarja na družbene okoliščine človekovega delovanja.
  • Ali je izbira življenjskega partnerja res samo individualna izbira?
  • Individualna privlačnost je povezana z družbenimi značilnostmi.
  • Na prvi pogled: čustva, svobodna odločitev.
  • V resnici: znotraj iste rase, etične pripadnosti, slojne pripadnosti …
  • Ali ljubezen res ne pozna meja?
  • Število otrok v družini?
  • Odločitev staršev ali slučaja? Družbene okoliščine vplivajo tudi na to. Materialne okoliščine …
  • Posebnosti urbanega okolja, zaposlenost, kulturna pričakovanja , pritiski odgovornega starševstva, zaposlenost staršev, življenjski standard, pričakovana večja skrb za otroke …
  • Ali je šola res samo naša izbira?

Na izbiro vplivajo različne družbene okoliščine: rasna, etična pripadnost, izobrazba staršev, kulturna pričakovanja, poreklo, tudi na šolski uspeh in dosežno izobrazbo  velikokrat vplivajo ti dejavniki.

Kaj pa izbira poklica, politična opredelitev, izbira bivanjskega okolja, pričakovana starost itd.

Tudi na to vplivajo številni dejavniki.

Družba smo ljudje, z vsemi svojimi odnosi, na vseh področjih učenja, dela in življenja.